KONCERTI
PONEDELJEK - 1. KONCERT
KDAJ: 12. oktobra 2026, ob 19.30
KJE: Akademija za glasbo UL (Dvorana Julija Betetta)
KAJ: SUITE ITALIENNE
KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UL
izr. prof. Janez Podlesek, umetniški vodja in koncertni mojster
Jeremias Fliedl, violončelo
SPORED
Aldo Kumar: Istrska suita
Igor Stravinski: Suite italienne za violončelo in godalni orkester (prir. Benjamin Wallfisch)
***
Peter Iljič Čajkovski:
Andante cantabile iz Godalnega kvarteta št. 1, op. 11
Pezzo capriccioso za violončelo in godalni orkester, op. 62 (prir. Luca Rizzo)
Edvard Grieg: Holbergova suita za godalni orkester, op. 40
Jeremias Fliedl sodi med vodilne avstrijske violončeliste svoje generacije. Nastopa na uglednih mednarodnih festivalih in v najpomembnejših evropskih koncertnih dvoranah, med drugim na Salzburških slavnostnih igrah, Mozartovem tednu v Salzburgu, Festivalu Ljubljana, v dunajskem Musikvereinu, Elbphilharmonie v Hamburgu ter Palais des Beaux-Arts v Bruslju.
Kot solist sodeluje z vrhunskimi orkestri, med njimi z Orchestre National de Lyon, Bruseljsko filharmonijo, Orchestra Sinfonica di Milano, Münchenskim komornim orkestrom, Zagrebškimi solisti, Orchestra della Toscana, Danish Chamber Orchestra in Württemberškim komornim orkestrom Heilbronn. Nastopal je pod vodstvom dirigentov, kot so Stéphane Denève, Ádám Fischer, Martin Haselböck, Thomas Sanderling in Emmanuel Tjeknavorian.
Je tudi dejaven komorni glasbenik ter redno sodeluje z mednarodno priznanimi umetniki, med njimi Julianom Rachlinom, Danielom Müller-Schottom, Emmanuelom Tjeknavorianom, Veroniko Eberle, Karen Gomyo in Dominikom Wagnerjem.
Leta 2024 je pri založbi Berlin Classics izdal svoj prvenec Transformation, posnet z Württemberškim komornim orkestrom Heilbronn pod vodstvom Emmanuela Tjeknavoriana. Album je požel izjemne odzive mednarodne glasbene kritike.
Jeremias Fliedl se je rodil leta 1999 v Celovcu. Po začetnem glasbenem izobraževanju pri Igorju Mitroviću je študiral pri Heinrichu Schiffu, Clemensu Hagnu in Julianu Stecklu. Je nagrajenec več mednarodnih tekmovanj, med drugim tekmovanj Liezen, Svirél in Antonio Janigro, ter prvi avstrijski violončelist, ki je prejel nagrado na prestižnem tekmovanju Queen Elisabeth.
Od leta 2022 igra na violončelo »ex Gendron, Lord Speyer«, ki ga je leta 1693 izdelal Antonio Stradivari.
Koncert je nastal v sodelovanju z Akademijo za glasbo UL. Podprl ga je Avstrijski kulturni forum iz Ljubljane.
Organizator:
IM.PULS ART, Levstikova ul. 22, 1000 Ljubljana / T: +386 1 251 11 12 / E: houska@siol.net / Vstopnice: www.eventim.si
VSTOPNICE
TOREK - 2. KONCERT
KDAJ: 13. oktobra 2026 ob 19.30
KJE: Mestni muzej Ljubljana (atrij)
KAJ: ZGODNJA ROMANTIKA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, 1. del
SPORED
Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847): Sonata za violončelo in klavir št. 2 v D-duru, op. 58
Maruša Turjak Bogataj, violončelo / Miki Maoki, klavir
Robert Schumann (1810–1856): Adagio in Allegro za violončelo in klavir, op. 70
Robert Schumann (1810–1856): Fantazijske skladbe (Fantasiestücke) za violončelo in klavir, op. 73
Milan Hudnik, violončelo / Hermina Hudnik, klavir
***
Frédéric Chopin (1810–1849): Sonata za violončelo in klavir v g-molu, op. 65
Alja Mandič Faganel, violončelo / Sven Brajković, klavir
Prvi večer koncertnega diptiha Zgodnja romantika za violončelo in klavir prinaša izbor vrhunskih del treh osrednjih skladateljev 19. stoletja – Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Roberta Schumanna in Frédérica Chopina. Program razkriva bogastvo romantične glasbene govorice, v kateri violončelo in klavir nastopata kot enakovredna glasbena partnerja, njun dialog pa prehaja od intimne lirike in spevnih melodij do virtuoznih pasaž ter izrazite dramatičnosti.
Večer odpira Mendelssohnova Sonata št. 2, eno najpomembnejših del romantične komorne literature. Sledita Schumannovi mojstrovini – Adagio in Allegro ter Fantazijske skladbe, ki s prefinjeno izraznostjo in raznolikimi značaji razkrivajo skladateljevo izjemno občutljivost za zvočne barve in razpoloženja. Po odmoru bo zazvenela Chopinova Sonata za violončelo in klavir, op. 65, njegovo zadnje veliko komorno delo in hkrati eno najzahtevnejših ter najglobljih del violončelskega repertoarja.
Na koncertu bodo nastopili violončelisti Maruša Turjak Bogataj, Milan Hudnik in Alja Mandič Faganel ob klavirski spremljavi Miki Maoki, Hermine Hudnik in Svena Brajkovića.
Maruša Turjak Bogataj je solo violončelistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Cirilu Škerjancu in prof. Milošu Mlejniku, študij pa nadaljevala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu v razredu prof. Wen-Sinn Yanga. Tam je z odliko zaključila magistrski študij ter študij komorne glasbe s klavirskim triom Munich ARTISTrio, ki ga je leta 2012 ustanovila skupaj z bratom Matjažem Bogatajem. Trio je prejel drugo nagrado na prestižnem mednarodnem tekmovanju Premio Trio di Trieste. Maruša je bila članica Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja ter prejemnica številnih nagrad na mednarodnih tekmovanjih v Gorici, Lieznu in Poreču, dvakrat pa je bila nagrajena tudi na državnem tekmovanju TEMSIG. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, Policijskim orkestrom, Komornim orkestrom Carnium, Revijskim orkestrom Gimnazije Kranj in Komornim orkestrom Hiše kulture Celje.
Milan Hudnik je študiral pri prof. Cirilu Škerjancu, izpopolnjeval pa se je pri priznanem italijanskem violončelistu Mariu Brunellu. Redno nastopa kot solist in komorni glasbenik doma in v tujini ter snema za Radio Slovenija. S pianistko Hermino Hudnik je krstno izvedel številna dela slovenskih skladateljev. Vodi poletne seminarje za violončelo in komorno glasbo, njegovi učenci pa dosegajo vidne uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer pogosto sodeluje tudi kot član strokovnih žirij. Je namestnik solo violončelista Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, član ansambla Neofonija, mentor violončelistov v Novi filharmoniji ter profesor na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Alja Mandič Faganel je svojo glasbeno pot začela pri Damirju Hamidullinu, pri šestnajstih letih pa je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Zagrebu v razred prof. Valterja Dešpalja. Študij je zaključila z odliko ter se nato izpopolnjevala pri Moniki Leskovar na Conservatorio della Svizzera italiana v Luganu in pri Gavrielu Lipkindu v Frankfurtu. Je prejemnica številnih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Kot solistka je nastopila z Zagrebško filharmonijo, Češkim simfoničnim orkestrom Capellen, Budapest Strings, Südwestdeutsches Kammerorchester Pforzheim, ansamblom Moscovia in Århus Sinfonietto. Kot komorna glasbenica redno nastopa na pomembnih festivalih in koncertnih ciklih v Sloveniji, med njimi na Festivalu Ljubljana, Festivalu Maribor, Srebrnem abonmaju Cankarjevega doma in Komornem ciklu Narodnega doma Maribor, gostovala pa je tudi na festivalih po številnih evropskih državah ter v ZDA, Kanadi, Rusiji, Izraelu in na Japonskem. Je članica Orkestra Slovenske filharmonije.
Organizator:
IM.PULS ART, Levstikova ul. 22, 1000 Ljubljana / T: +386 1 251 11 12 / E: houska@siol.net / Vstopnice: www.eventim.si
VSTOPNICE
SREDA - 3. KONCERT
KDAJ: 14. oktobra 2026 ob 19.30
KJE: Cankarjev dom, Ljubljana (Gallusova dvorana)
KAJ: KONCERT ZA VIOLONČELO FRIEDRICHA GULDE
Koncert Orkestra Slovenske vojske ob 30. letnici ustanovitve
Orkester Slovenske vojske
Dirigent: Andreas Hanson
Solista:
Marc Coppey, violončelo in
Andrew von Oeyen, klavir
SPORED
Jani Golob: Novo delo
Friedrich Gulda: Koncert za violončelo in pihalni orkester
***
George Gershwin (arr. Tohru Takahashi): Rapsodija v modrem
Leonard Bernstein: Divertimento
Friedrich Gulda (1930–2000), znameniti avstrijski pianist in skladatelj, je leta 1980 za violončelista Heinricha Schiffa napisal Koncert za violončelo in pihalni orkester, eno najbolj izvirnih koncertantnih del 20. stoletja. Približno polurno delo združuje violončelo, pihalni orkester in jazzovsko ritmično sekcijo ter na duhovit in virtuozen način prepleta klasično glasbo z elementi jazza, rocka, funka in avstrijske ljudske glasbe. Koncert zaznamujejo izraziti slogovni kontrasti – od energičnih jazzovsko-rockovskih ritmov do liričnih alpskih melodij in virtuoznih kadenc, v katerih lahko solist pokaže vso svojo tehnično dovršenost in glasbeno ustvarjalnost. Že ob premieri leta 1981 je delo poželo velik uspeh, danes pa velja za eno najbolj priljubljenih in izvirnih skladb sodobnega violončelskega repertoarja.
Marc Coppey sodi med vodilne violončeliste svoje generacije ter je uveljavljen kot vrhunski solist, komorni glasbenik in izvrsten poznavalec širokega violončelskega repertoarja. Mednarodno pozornost je pritegnil že pri osemnajstih letih, ko je na prestižnem Bachovem tekmovanju v Leipzigu (1988) osvojil prvo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo Bachovih del.
Od tedaj redno nastopa z najuglednejšimi orkestri in dirigenti po vsem svetu ter navdušuje s prefinjenimi interpretacijami klasičnega in sodobnega repertoarja. Sodeloval je z vrhunskimi umetniki, med njimi Yehudijem Menuhinom, Mstislavom Rostropovičem, Emmanuelom Krivinom, Johnom Nelsonom in Yutakom Sadom, številni sodobni skladatelji pa so svoja dela napisali prav zanj.
Coppey je tudi cenjen snemalni umetnik. Za založbo audite classics je posnel vrsto odmevnih albumov z deli Šostakoviča, Kodályja in francoskih skladateljev, njegove interpretacije pa so bile nagrajene z najuglednejšimi priznanji, med drugim Diapason d'Or in Choc de la Musique.
Pomemben del njegovega umetniškega delovanja predstavlja tudi pedagoško delo. Je profesor na Conservatoire National Supérieur de Musique et de Danse de Paris ter umetniški direktor Saline Royale Academy v Franciji. Kot predan komorni glasbenik redno sodeluje z vrhunskimi umetniki, kot so Maria João Pires, Nelson Goerner, Viktoria Mullova in Emmanuel Pahud.
Marc Coppey igra na dragoceno violončelo Mattea Gofrillerja (Benetke, 1711), znano pod imenom »Van Wilgenburg«.
Andrew von Oeyen, ameriški pianist, znan po elegantnih in virtuoznih interpretacijah, sodi med najvidnejše pianiste svoje generacije. Pri šestnajstih letih je debitiral z Losangeleško filharmonijo pod vodstvom Ese-Pekke Salonena, danes pa redno nastopa z vodilnimi orkestri, med njimi Philadelphia Orchestra, San Francisco Symphony, Češka filharmonija, Slovenska filharmonija in Slovaška filharmonija. Gostuje tudi v najuglednejših koncertnih dvoranah, kot so Wigmore Hall v Londonu, Lincoln Center v New Yorku in Koncertna dvorana Čajkovski v Moskvi.
Nastopil je tudi na tradicionalni ameriški prireditvi A Capitol Fourth v Washingtonu, ki jo vsako leto spremlja več milijonov gledalcev. Študiral je na The Juilliard School in Univerzi Columbia, med njegovimi mentorji pa so bili Herbert Stessin, Jerome Lowenthal, Alfred Brendel in Leon Fleisher. Je prejemnik uglednih nagrad Gilmore Young Artist Award in Leni Fe Bland Foundation Competition. Danes živi in ustvarja med Parizom in Los Angelesom.
Organizator:
Cankarjev dom in Slovenska vojska, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana / T: +386 1 24 17 299 / E: vstopnice@cd-cc.si
VSTOPNICE (bo objavljeno kasneje)
ČETRTEK - 4. KONCERT
KDAJ: 15. oktobra 2026 ob 19.30
KJE: Mestni muzej Ljubljana (atrij)
KAJ: ZGODNJA ROMANTIKA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, 2. del
SPORED
Franz Schubert (1797–1828): Sonata »Arpeggione« za violončelo in klavir v a-molu, D 821
Sebastian Bertoncelj, violončelo / Sven Brajković, klavir
Robert Schumann (1810–1856): Stücke im Volkston za violončelo in klavir, op. 102
Frédéric Chopin (1810–1849): Introduction et Polonaise brillante za violončelo in klavir v C-duru, op. 3
Zala Vidic, violončelo / Petra Miljković, klavir
***
Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847): Sonata za violončelo in klavir št. 1 v B-duru, op. 45
Gorazd Strlič, violončelo / Mirjam Strlič, klavir
Drugi večer koncertnega diptiha Zgodnja romantika za violončelo in klavir je posvečen vrhuncem zgodnjeromantične literature za violončelo in klavir. Schubertova Sonata »Arpeggione«, eno najlepših del komorne glasbe 19. stoletja, navdušuje z lirično spevnostjo in izrazno toplino. Schumannovo delo Stücke im Volkston črpa navdih iz ljudske glasbe ter v petih kontrastnih stavkih razkriva bogastvo skladateljeve domišljije, Chopinova Introduction et Polonaise brillante pa program zaokroži z virtuoznostjo, eleganco in plesnim zanosom. Koncert se sklene z Mendelssohnovo Sonato št. 1, v kateri se klasicistična jasnost prepleta z romantično izraznostjo in sijajno koncertantno pisavo za oba instrumenta.
Na koncertu bodo nastopili violončelisti Sebastian Bertoncelj, Gorazd Strlič in Zala Vidic ter pianisti Sven Brajković, Petra Miljković in Mirjam Strlič.
Sebastian Bertoncelj izhaja iz domžalske glasbene družine. Kot solist je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Orkestrom Festivala Bled ter sodeloval z dirigenti, kot so Uroš Lajovic, Philipp von Steinaecker, En Shao in Loris Voltolini. Pomemben del njegovega umetniškega delovanja predstavlja komorna glasba. Nastopal je z uglednimi glasbeniki, med njimi Boštjanom Lipovškom, Emilejem Cantorjem, Markom Gothonijem, Emmo Steele, Solenne Païdassi, Aylenom Pritchinom, Thomasom Carrollom, Christopherjem Tunom Andersenom, Lorenzom Cossijem, Wonji Kim Ozim in Luz Leskowitz, ter gostoval na številnih festivalih po Evropi. Po študiju pri prof. Milošu Mlejniku na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani se je izpopolnjeval pri Conradu Brotbeku v Stuttgartu, Christianu Poltéri v Luzernu in Enricu Bronziju v Salzburgu. Poleg številnih prvih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih je prejemnik Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Od leta 2016 se intenzivno posveča tudi pedagoškemu delu. Poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor ter na Umetniški gimnaziji Celje, hkrati pa deluje kot asistent na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. V študijskem letu 2021/22 je poučeval tudi na Univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu.
Zala Vidic je svojo glasbeno pot začela pri prof. Ani Arh, študij pa nadaljevala v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik. Dodiplomski študij je zaključila pri prof. Reinhardu Latzku na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, magistrski študij pa pri prof. Pietru Wispelweyu v Amsterdamu. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad, med drugim je kot predstavnica Slovenije nastopila na tekmovanju Eurovision Young Musicians v Nemčiji, leta 2015 pa prejela tudi Škerjančevo nagrado za izjemne umetniške dosežke. V preteklem letu je bila članica Akademije komornega godalnega orkestra Amsterdam Sinfonietta. Dejavno nastopa tudi kot komorna glasbenica; med drugim je članica Klavirskega tria Sensibile in Kvarteta violončelov Cédez.
Gorazd Strlič je diplomski in specialistični študij zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Cirila Škerjanca. Je prejemnik Klasinčeve nagrade in študentske Prešernove nagrade ter dobitnik številnih priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Redno nastopa na pomembnih slovenskih glasbenih festivalih, med njimi Festivalu Ljubljana, Festivalu Stična, Glasbenem septembru, Festivalu Lent in Festivalu Maribor. Posebno mesto v njegovem umetniškem ustvarjanju zavzema komorna glasba, ki jo goji v zasedbah Spiri Art in Trio Maribor. Zaposlen je kot prvi violončelist Simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Organizator:
IM.PULS ART, Levstikova ul. 22, 1000 Ljubljana / T: +386 1 251 11 12 / E: houska@siol.net / Vstopnice: www.eventim.si
VSTOPNICE
SOBOTA - 5. KONCERT
KDAJ: 17. oktobra 2026 ob 19.30
KJE: Cankarjev dom, Ljubljana (Gallusova dvorana) – Srebrni abonma
KAJ: TRI SONATE. TRIJE GLASBENI SVETOVI.
Marc Coppey, violončelo
Andrew von Oeyen, klavir
SPORED
Ludwig van Beethoven: Sonata za violončelo in klavir št. 3 v A-duru, op. 69
Dmitrij Šostakovič: Sonata za violončelo in klavir v d-molu, op. 40
***
César Franck: Sonata v A-duru (prir. za violončelo J. Delsart)
Nekoč varovanec slovitih lorda Yehudija Menuhina in Mstislava Rostropoviča, danes pa eden vodilnih violončelistov z vzpenjajočo se dirigentsko potjo, Marc Coppey, je prejemnik častnega francoskega naziva »častnik reda umetnosti in književnosti« ter iskan glasbeni pedagog, umetniški vodja festivala Les Musicales de Colmar in umetniški direktor najsodobnejšega izobraževalnega glasbenega središča Saline Royale Academy v francoskem d’Arc-et-Senansu.
Z Gofrillerjevim instrumentom iz leta 1711 bo stopil v glasbeni dialog z Andrewom von Oeyenom, pronicljivim pianistom umetniške elegance in briljantne tehnike ter ekskluzivnim umetnikom založbe Warner Classics, ki je leta 2025 zavidljivo mednarodno koncertno kariero okronal z debijem v sloviti Carnegiejevi dvorani.
Gostovanje v sodelovanju s Cellofest Ljubljana razgrinja nekaj vrhuncev za violončelo: v sonatno formo ujeti Beethovnov epski heroizem, eno najbolj elegantnih in romantičnih partitur Šostakoviča ter Franckovo, v ciklično enotnost vpeto potovanje duše.
Organizator:
Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana / T: +386 1 24 17 299 / E: vstopnice@cd-cc.si
nedelja - 6. KONCERT
KDAJ: 18. oktobra 2026 ob 11.00
KJE: Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana (Dvorana L. M. Škerjanca)
KAJ: ZAKLJUČNI KONCERT TRIDNEVNE DELAVNICE ZA 100 NAJMLAJŠIH VIOLONČELISTOV IZ VSE SLOVENIJE
Na tridnevni delavnici zadnjega Cellofesta leta 2024 je sodelovalo kar 94 najmlajših violončelistov iz 27 slovenskih glasbenih šol. Na sklepnem koncertu so zapolnili veliki oder in pod vodstvom prof. Ksenije Trotovšek Brlek v treh dneh pripravili nepozaben koncert. Letos jih pričakujemo še več!
Organizator:
Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Ižanska cesta 12, 1000 Ljubljana / T: 0590 74 300 / E: info@kgbl.si
PROST VSTOP
nedelja - 7. KONCERT
KDAJ: 18. oktobra 2026 ob 20.00
KJE: KINO ŠIŠKA
KAJ: VIOLONČELO PRIHODNOSTI
Peter Gregson, violončelo in elektronika
18. oktobra bo na festivalu Cellofest Ljubljana v Kinu Šiška nastopil eden najizvirnejših sodobnih violončelistov in skladateljev Peter Gregson iz Velike Britanije. Njegovo delo se giblje na stičišču klasične glasbe, elektronskega zvoka in filmske glasbe, pri čemer violončelo razširja v sodoben, izrazno izjemno širok zvočni svet.
Gregson je znan po inovativnem pristopu k instrumentu, kjer akustični zvok pogosto prepleta z elektroniko in zvočnimi plastmi, s čimer ustvarja intimne, a hkrati zvočno bogate glasbene pokrajine. Njegov nastop v Ljubljani bo priložnost za srečanje z enim najprodornejših glasbenikov sodobne mednarodne scene.
Peter Gregson, rojen leta 1987 v Edinburghu, je študiral na Royal Academy of Music v Londonu, kjer je že zgodaj razvil dvojno zanimanje – za violončelo ter za eksperimentiranje s sintetizatorji in studijskim zvokom. Mednarodni preboj je dosegel z albumom Bach Recomposed (2018), izdanim pri založbi Deutsche Grammophon, na katerem je Bachove suite za violončelo na novo zasnoval za več violončelov in elektroniko ter z njim pritegnil široko mednarodno občinstvo.
Leto 2025 so zaznamovala nova dela, med njimi Everything We Hear Begins First in Silence za Omega Ensemble, Concrete Voids za Aurora Orchestra ter njegov najnovejši, odlično sprejeti album Peter Gregson, izdan pri založbi Decca Records US. Gregson ustvarja tudi glasbo za film, televizijo in ples. Njegove skladbe spremljajo BBC-jevo za nagrado BAFTA nominirano serijo Lost Boys, filma A Little Chaos režiserja Alana Rickmana in Blackbird, v zadnjem času pa je za priljubljeno Netflixovo serijo Bridgerton pripravil tudi aranžma skladbe 360 izvajalke Charli XCX za violončelo in godalni kvartet. Njegova glasba je bila uporabljena tudi v projektih modnih hiš Burberry, Balenciaga in Bvlgari ter v številnih baletnih produkcijah po svetu. Sodeloval je z ustvarjalci, kot so Max Richter, Ed Sheeran, David Dawson in Paolo Sorrentino.
V zadnjih letih se posveča tudi potopitvenemu (immersive) in prostorskemu zvoku ter raziskuje, kako glasbo ne le slišimo, temveč jo tudi doživljamo v prostoru. S svojim ustvarjanjem prepričljivo briše meje med klasično glasbo, elektroniko in sodobnimi zvočnimi praksami ter sodi med najizvirnejše glasbenike mlajše generacije.
Organizator:
IM.PULS ART, Levstikova ul. 22, 1000 Ljubljana / T: +386 1 251 11 12 / E: houska@siol.net / Vstopnice: www.eventim.si
torek - 8. KONCERT
KDAJ: 21. oktobra 2026 ob 19.00
KJE: KGBL Vegova (Dvorana Vide Jeraj–Hribar)
KAJ: DVOJNI PREMIK
Ema Grčman, violončelo
Katarina Leskovar, violončelo
SPORED
Barry Guy (1947): Redshift
Larisa Vrhunc (1967): Premislek za dva violončela
Simon Steen-Andersen (1976): Study for String Instrument No. 3
Kaija Saariaho (1952–2023): Petals
Michael Beil (1963): String Jane
Vito Žuraj (1979): Ai marmi
Thomas Demenga (1954): Duo? o, Du…
Ema Grčman je vsestranska violončelistka iz Ljubljane, dejavna kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica. Nastopila je na festivalih, kot so Ljubljana Festival, Tartini Festival, Davos Festival in Stift Festival, ter z orkestri, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Orkester graške opere, Norveški radijski orkester in Baltski filharmonični orkester. Študirala je pri priznanih profesorjih Valterju Dešpalju, Julianu Arpu in Torleifu Thedéenu, trenutno pa nadaljuje študij pedagogike v Baslu. Sodelovala je z uglednimi glasbeniki, kot so Daniel Hope, Isabelle van Keulen in Marc Coppey, ter je nagrajenka več tekmovanj. Poleg klasičnega repertoarja jo navdušujeta tudi sodobna glasba in svobodna improvizacija.
https://www.emagrcman.com/
Slovenska violončelistka Katarina Leskovar deluje kot solistka, komorna in orkestrska glasbenica. S Talos String Quartetom je bila nagrajena s prestižno Tunnell Trust Award. Nastopila je na odrih, kot so Musikverein in Konzerthaus na Dunaju, Alte Oper Frankfurt, Semperoper Dresden in Concertgebouw Amsterdam, ter na festivalih, kot so Lucerne Festival, Davos Festival in Festival Ljubljana. Posveča se klasičnemu in sodobnemu repertoarju, premierno je izvedla številna nova dela ter sodelovala z uglednimi ansambli in skladatelji. Študirala je v Gradcu, Baslu, Dresdnu in Berlinu, kjer je zaključila solistični študij.
https://www.katarinaleskovar.com/
Organizator:
IM.PULS ART, Levstikova ul. 22, 1000 Ljubljana / T: +386 1 251 11 12 / E: houska@siol.net / Vstopnice: www.eventim.si
ČETRTEK - 9. KONCERT
KDAJ: 22. oktobra 2026 ob 19.30
KJE: Cankarjev dom, Ljubljana (Gallusova dvorana) – abonma Kromatika
KAJ: »LA MAESTRA” IN CELLOFEST
Simfonični orkester RTV Slovenija
Solistka: Natalie Clein, violončelo
Dirigentka: Mojca Lavrenčič
SPORED
Elfrida ANDRÉE: Uvertura v D-duru
Camille SAINT-SAËNS: Koncert za violončelo št. 1 v a-molu, op. 33
***
Felix MENDELSSOHN BARTHOLDY: Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90 'Italijanska'
Uvodni koncert nove sezone Kromatike in hkrati zaključni koncert letošnjega festivala Cellofest Ljubljana bo vodila Mojca Lavrenčič, zmagovalka mednarodnega dirigentskega tekmovanja La Maestra v Parizu in aktualna nosilka tega prestižnega naziva. Koncert bo uvedla redko izvajana uvertura švedske skladateljice Elfride Andrée, sledil bo Saint-Saënsov Prvi koncert za violončelo in orkester v interpretaciji priznane britanske violončelistke Natalie Clein. Koncert velja za eno najpomembnejših del violončelističnega repertoarja, ki navdušuje z virtuoznostjo, spevno liriko in sijajno orkestrsko barvitostjo. Večer bo sklenila Mendelssohnova »Italijanska« simfonija – eno najbolj priljubljenih del simfoničnega repertoarja, prežeto z lahkotnostjo, svetlobo in mediteranskim utripom.
Britanska čelistka Natalie Clein, ki jo je The Times opisal kot »hipnotično« in »izjemno strastno«, je ena najvidnejših glasbenic svoje generacije. Mednarodno prepoznavnost je kot šestnajstletnica dosegla z zmagama na Evrovizijskem tekmovanju za mlade glasbenike in tekmovanju BBC Young Musician of the Year. Med študijem je prejela štipendijo kraljice Elizabete na Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu, študij pa je nato nadaljevala pri Heinrichu Schiffu na Dunaju.
Je profesorica na Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu in na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Rostocku. Nastopa z vodilnimi orkestri in dirigenti po vsem svetu, med drugim z Londonskim filharmoničnim orkestrom, English Chamber Orchestra, BBC National Orchestra of Wales, City of Birmingham Symphony Orchestra, Bournemouth Symphony Orchestra, Philharmonia Orchestra, Royal Scottish National Orchestra, Hallé Orchestra, National Youth Orchestra of Great Britain, California Symphony Orchestra, London Mozart Players, BBC Symphony Orchestra, BBC Scottish Symphony Orchestra in Kraljevim filharmoničnim orkestrom v Londonu, sodelovala pa je z dirigenti, kot so Sir Roger Norrington, Sir Neville Marriner, Paul Daniel, Gennadij Roždestvenski, Sir Mark Elder, Leonard Slatkin, Stéphane Denève, Heinrich Schiff in Peter Oundjian. Igra na violončelo »Simpson«, ki ga je leta 1777 izdelal Giovanni Battista Guadagnini.
Organizator:
Glasbena produkcija RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana / T: +386 1 475 24 69 / E: gprtv@rtvslo.si / Vstopnice: +386 1 24 17 299, vstopnice@cd-cc.si